Arhivi Kategorije: Izven šolskih klopi

Mini olimpijada

V ponedeljek, 18. 9. 2023, so se učenci prve triade udeležili športnega dogodka – Mini olimpijade, ki jo je organizirala Športna zveza Domžale v sodelovanju z Olimpijskim komitejem Slovenije.

Športni dogodek, ki je potekal v Domžalah, se je pričel s slavnostno otvoritvijo, na kateri so za vse udeležence predvajali olimpijsko himno. Predstavniki Športne zveze Domžale so nas zatem nagovorili in povabili k sodelovanju na Mini olimpijadi.

Po slavnostni otvoritvi so učenci obiskali različne postaje, na katerih so športna društva izvajala aktivnosti. Učenci so jih spretno premagovali ter se urili v različnih športnih panogah.

Vsaka postaja je predstavljala vrsto športa: nogomet, košarko, karate, kotalkanje, ples, gimnastiko, boks …

Vsak razred je obiskal trinajst različnih postaj, na katerih so učenci premagovali ovire, spoznali vrsto športa ter se ob tem predvsem zabavali. Po določenem času so učenci postajo zamenjali, dokler niso obiskali vseh.

Ves čas so nas spodbujali Foksi, Lipko in hrošček Simon.

Barbara Črnak Rešek

Biotehniški center Naklo

V sredo, 27. 9. 2023, sva se z učiteljico Nino Mulej odpravili v Biotehniški center Naklo na srečanje mreže Unesco pridruženih šol (ASPnet). 

Slovenska mreža ASPnet je članica mednarodne Unesco Associated Schools Network, vanjo pa je vključenih več kot 100 vzgojno-izobraževalnih zavodov. Mednarodna mreža je bila ustanovljena leta 1953, sestavlja pa jo več kot 11.000 vzgojno-izobraževalnih zavodov v več kot 180 državah sveta. Slovenija je postala del te velike globalne družine leta 1993. Unesco šole in vrtci delujejo v skladu s štirimi stebri izobraževanja: učiti se, da bi vedeli, učiti se delati, naučiti se živeti skupaj, učiti se biti.

Po predstavitvi nam je dijak Biotehniškega centra Naklo razkazal rastlinjake, pašnik, trgovino in zgradbe, v katerih pridobivajo novo znanje. Pokazal nam je tudi hlev z avtohtonimi slovenskimi živalmi, za katere skrbijo dijaki.

Veseli sva, da sva bili del tega dogodka, saj sva pridobili obilo novega znanja.

Katja Osolin in Ana Kočevar

Eko tabor na Pohorju za sedmošolce

V ponedeljek, 17. 4. 2023, smo se učenci 7. c in d-razreda ob 7.00 odpravili
na štiridnevno šolo v naravi na Pohorje. Na avtobusu so nas dali v štiri
skupine. Ko smo prišli, smo dobili navodila za prvi dan. Potem so nas
učitelji razporedili v sobe. V sobah smo se razpakirali in čakalo nas je delo
po skupinah. Na prvi delavnici smo delali predstavitve. Imeli smo veliko
delavnic, kot so: jezikovna, šiviljska, lesna, čebelarstvo in fitnes. Na
jezikovnem delu smo se s pomočjo učiteljice Maje naučili, kako poslati email v angleščini, uporabljali smo tudi s-Biblos. Na šiviljski delavnici smo s
pomočjo učiteljice Vesne izdelovali obeske, skrančije, rožice in oblekli smo
tudi posode za barvice. Na lesni delavnici so fantje naredili posode za
barvice iz trdega kartona in lesa za dno. Na čebelarstvu smo se s pomočjo
učitelja Tomaža naučili, kako nastane med, vosek in propolis. Na fitnesu
nas je učitelj Blaž naučili uporabljati pripomočke za vaje. Vsako jutro smo
se zbudili pred 7.30 in dan začeli z jutranjo telovadbo. Po telovadbi smo imeli zajtrk in nato počitek. Po počitku smo nadaljevali z delavnicami. Ob
enih smo imeli kosilo. Po kosilu smo imeli nekaj prostega časa. Po počitku smo nadaljevali z delavnicami. Ob sedmih smo imeli večerjo. Do 22.00 smo lahko gledali tekmo, pekli
tvist in plesali. V četrtek smo se ob 14.00 vrnili domov.


Suzana

Kaj so povedali učenci?

V ponedeljek, 17. 4., smo se učenci 7. c in 7. d odpravili na Pohorje. Zbor smo imeli  pred šolo in se ob sedmih  odpravili  na pot. Med potjo smo se ustavili in pojedli malico. Nato smo odšli  nazaj na avtobus ter nadaljevali. Razdeljeni  smo bili v štiri skupine. Vrgli smo kocko in ugotovili, v kateri skupini bomo bili. Ko smo prišli v hotel, smo poslušali pravila, nato pa smo se razdelili v sobe. Prvi in tretji smo imeli čebelarstvo, fitnes, šivanje in jezikovno delavnico. Vse tri večere smo preživljali aktivno. V  sredo smo šli na pohod, ki je trajal približno štiri ure. Nazaj smo se vrnili v času kosila. Drugi in tretji dan smo šivali in okrasili izdelke, ki so jih  fantje naredili na lesni delavnici.
Šola v naravi je potekala štiri dni. Z nami so bili Ema Barbič, Blaž Mikuž, Vesna Bizalj, Maja Blažun Zornada in vodja šole v naravi – Tomaž Pajnič.
Martina

Bilo mi je zelo všeč, saj sem se naučila veliko novih stvari in hkrati uživala. Tudi pohod je bil dober, čeprav je bil malo daljši.
Ema

V šoli v naravi mi je bilo na trenutke malo dolgčas, vseeno pa je bilo zabavno. Pohod je predolgo trajal. Naučili smo se nekaj novega o čebelah, šivanju in lesu.
Veni

V šoli v naravi smo počeli veliko zabavnih stvari. Odšli smo 11. 4. in ostali do 14. 4. 2023. Odšli smo učenci 7. a in učenci 7. b. Z nami so bili učitelji: Tomaž Pajnič, Mitja Juvan, Petra Kores, Polona Torkar, Kristina Škerjanec in Renata Špoljar.  Jaz sem prišel malo kasneje, šele zvečer, zato ne vem, kaj se je dogajalo prvi dan. Drugi dan smo vstali ob pol osmih in odšli na zajtrk. Potem smo se pripravili na pohod do razglednega stolpa. Sprehod je bil dolg štiri ure. Meni ni bil všeč, ker je bil predolg. Po sprehodu smo se družili in imeli tri delavnice: fitnes, šivanje in obdelovanje lesa. Potem smo odšli spat. V sredo smo imeli cel dan lesne delavnice, zvečer pa ogled nogometne tekme med Real Madridom in Chelsejem. Naslednji dan smo imeli tudi delavnice in ogled nogometne tekme. V petek smo se spakirali, pojedli zajtrk in odšli domov. Imel sem se lepo in upam, da se ponovi. 

                                                                                                                                           Janik 

RIM – večno mesto

21. marca so se  na prvo popotovanje po Rimu odpravili učenci B in D-razreda. 28. marca pa smo se odpravili še učenci iz  A in C-razreda.
Na pot smo se podali v torek ob 21. uri. Vsi smo na ta dan imeli le 4 ure pouka, kjer smo si ogledali film in imeli delavnico kot pripravo na raziskovanje večnega mesta.
Pot je trajala približno 9 ur, zato smo na avtobusu prenočili. Spanje na avtobusu je bilo zelo zanimivo in zabavno, spali pa nismo kaj preveč.
Prvo skupino so na ekskurziji spremljale učiteljice Katja Kukovec, Petra Gale Jenko, Greta Grošelj in Marijana Borovnica. Nas pa so spremljali učiteljica Greta Grošelj, Pina Podgoršek in učitelja Jaka Črešnar in Žiga Škufca.
Ko smo prispeli, smo pot začeli v Vatikanu in se potem sprehodili do Angelskega gradu in mosta. Med naslednjimi ogledi je bila tudi Fontana Di Trevi in Španske stopnice, kjer sem imela tudi sama predstavitev. Pri Španskih stopnicah smo si lahko odšli tudi kaj iskat za pod zob. Proti večeru smo prišli v hotel. V hotelu smo se razdelili v sobe in odšli na večerjo. Hrana v hotelu je bila dobra. Po večerji smo imeli še čas za druženje in sprehajanje po sobah, ob pol deseti uri pa smo vsi odšli v svoje sobe in se pripravili na počitek. Sobe so bile lepo opremljene in čiste. Naslednji dan smo odšli na vulkan Vezuv in se spustili do Neaplja in po odlični pici do Pompejev. Zadnji dan smo zaključili pri katakombah in kasneje v Rimu z ogledom Koloseja in starega dela Rima. Okoli 15. ure smo se odpravili iz mesta. Med vožnjo proti domu je bilo zelo živahno, ogledali smo si tudi film in okoli ene zjutraj varno prispeli nazaj pred šolo.

Čas v Rimu je kar prehitro mineval. Bilo je zelo zabavno, poučno, razburljivo … Dobili smo veliko lepih spominov. Zahvalila bi se še vsem učiteljem, še posebej pa učiteljici Greti Grošelj, ki nas je po Rimu vodila z zanimivimi in poučnimi podatki, ki sem si jih sama dobro zapomnila. Vsekakor pa se bom v Rim vrnila!

Lina

Foto: Lina Glavinac

Obisk Velenja in Celja

Učenci sedmih razredov smo se 22. marca odpravili v muzej premogovništva v Velenje ter si ogledali staro mestno jedro knežjega mesta.
Odhod izpred šole je bil ob 7.30, prihod pa okoli 16.45. Najprej smo se odpravili v Muzej premogovništva Velenje. Tam so nam razkazali, kako so nekoč rudarji delali in preživeli večino njihovega časa v rudniku. Z dvigalom smo se spustili več kot 100 metrov pod zemljo. Lutke in glas pesnika Antona Aškerca so pripovedovali zgodbe o rudarjih in rudniku. Na lastni koži smo doživeli simulacijo vdora stropa. Tla so se tresla, zvoki pokanja so bili zelo realni, učenci pa smo kričali, saj nam je bilo kar neprijetno. Na koncu smo dobili malico, ki jo rudarji še danes pogosto zaužijejo – kranjska klobasa, kruh in pijača.
Nato nas je pot vodila v Celje, kjer smo si ogledali staro mestno jedro. Imeli smo nekaj prostega časa, ki je bil namenjen samostojnemu raziskovanju.
Učitelj Igor Steiner nas je skozi zgodovinski pogled popeljal skozi mesto. Na  koncu smo se ogledali še celjski grad – Stari grad, od koder je bil prečudovit razgled. Zelo podrobno smo si ga ogledali.  Zelo zanimive so bile mučilne naprave. Veliko smo izvedeli tudi o zgodovini samega gradu in njihovih lastnikov – celjskih grofov.  

Po končanem obisku dveh lepih mest, smo se z avtobusom odpravili proti šoli. Ekskurzija je bila zanimiva, zabavana, na trenutke celo strašna (rudnik), a poučna, saj smo se naučili veliko novega.

Maša

In kaj so povedali učenci?

V Velenju smo si ogledali muzej premogovništva in rudnik. Kdor je želel, je lahko dobil delovno malico. Za malico so bili kruh in sok ter kranjska klobasica. Vozili smo se z najstarejšim “liftom” (dvigalom). Šli smo 150 metrov pod zemljo. Potem nam je vodič pripovedoval zgodbe o delu v rudniku. Ko smo si ogledali rudnik, je pripeljal majhen vlak. Odpeljal nas je do “lifta” in tako se je končala avantura v rudniku. Potem nas je avtobus odpeljal v Celje. V Celju smo ogledali stari del mesta. Ko smo prišli, smo imeli kar precej prostega časa, da smo se sprostili in se družili. Ko so nas učitelji poklical, smo se zbrali in dobili delovne liste. Na njem so bile naloge, pri katerih nam je pomagal učitelj Igor Steiner. Po ogledu mesta smo se odpeljali na celjski grad. Tam smo imeli najlepši pogled na Celje.  Učitelj Igor nam je bil pripovedoval zgodbo o celjskih grofih. Zgodba je bila zanimiva. Pred odhodom sem si kupila magnet in obesek za spomin. Domov smo se vrnili ob 16.45. Imeli smo zelo zabaven dan.

                                                                                                                                                                  Suzana

Najbolj si bom zapomnila muzej premogovništva, ker  smo si lahko ogledali, kako so kopali premog in kaj vse so pri svojem delu uporabljali. Presenetilo me je, ker smo si ogledali veliko stvari. V Celju mi je bilo najbolj všeč, da  smo se lahko prosto sprehajali po mestu. Na koncu smo odšli še na grad. Zapomnila sem si, da je bilo v gradu veliko mučilnih naprav. Cela  ekskurzija je bila zelo poučna in veliko sem se naučila.

Martina

Meni je bilo v Velenju všeč, saj smo se naučili veliko o življenju rudarjev in o nevarnostih, ki so jih čakale spodaj v temi. Še bolj mi je bilo všeč Celje, saj so nas pustili po trgovinah in smo lahko počeli, kar smo hoteli. Imel sem se zelo lepo in upam, da bo šola organizirala še kakšen tak izlet.

                                                                                                                                         Janik

Meni je bilo zelo všeč, ko smo bili v rudniku in smo si ga ogledovali ,na koncu pa odšli še na vlakec. Najbolj  pa mi je bilo všeč, ko smo se sami, brez učiteljev, potepali po Celju in počeli, kar smo želeli.

Ema

V Velenju je bilo zanimivo, saj nas je dvigalo popeljalo č kot sto metrov pod zemljo. Imeli smo rudarsko malico. Na koncu pa smo odšli na vlakec, ki nas je popeljal do izhoda.

Veni