Na razredni uri 7. b-razreda sta nam dva sošolca Andrej Buianov in Amar Majetić predstavila Rusijo ter Bosno in Hercegovino. Od tam prihajata. Sedaj že nekaj let živita v Sloveniji.

Andrej Buianov nam je pokazal cirilico in jo prebral, da smo slišali glasove črk, povedal  nekaj o Moskvi, največjem gozdu, ki še ni cel odkrit,  na zemljevidu nam je pokazal, kje se nahaja Rusija, in nam razdelil nekaj ruskih sladkarij.

Amar Majetić nam je povedal, kje živi v Bosni in Hercegovini, da je glavno mesto te države Sarajevo. Njihove značilne jedi so: čevapčiči, mesni burek, burek s sirom in baklava. Omenil je grad, blizu katerega živi, ki je bil oblegan 100 let od turških vojakov, a ga niso nikoli osvojili.

Rozalija Rakar in Hana Fabjan iz 7. b

»Z vsakim iskrenim prijateljstvom utrdimo temelje, na katerih počiva mir celotnega sveta.« (Mahatma Gandhi)

Organizacija združenih narodov (OZN) je 21. september razglasila za mednarodni dan miru, saj želi pozvati vse narodnosti, da odpravijo vsakodnevno sovražnost in si na podlagi informacij ter splošnega zavedanja prizadevajo za mirno reševanje sporov. V svetu ga praznujemo od leta 2001.

To je dan, ko naj bi povsod vladal mir, oboroženi in drugi spopadi naj bi se prekinili. Cilj mednarodnega dneva miru je, da se med ljudmi razširi vest o tem, da obstaja alternativa vojnemu stanju in da je možen tudi svet, v katerem vlada mir.

Na ta dan smo se v okviru OPB-ja pogovarjali o miru. Kaj pomeni, ko nekomu rečeš: »Daj mi mir!« Dragi starši, ali ste danes popili svojo jutranjo kavo v miru? Dragi učenci, ali smo danes po hodniku stopali mirno? Kaj je za vas pomirjujoča glasba? Na vse to smo iskali odgovore. Oblikovali pa smo tudi golobčke miru iz papirja, ki zdaj krasijo naše učilnice.

Maja Zobavnik, Ruška Zupančič in Simona Jeran

V 5. c smo obeležili dan demokracije tako, da smo izvedli razredne volitve v šolsko skupnost ter šolski parlament. Učiteljica je začela uro tako, da je sama izbrala učence, ki so po naravi bolj tihi in se sami ne bi javili za tako nalogo. Nato je učencem povedala, da vidi na njihovih obrazih neprijetne izraze in da jo zanima zakaj. Učenci so izrazili mnenje, da učiteljica ni bila poštena, saj se predstavniki sami niso strinjali, da bi to bili in tudi drugim učencem se ne zdi prav, da oni ne morejo sodelovati.

Učiteljica je učence vprašala, kaj bi oni naredili, da bi bilo, po njihovo, pošteno. Učenci so predlagali, da se kandidati sami javijo, zberejo pa jih sošolci in sošolke. Hkrati s tem predlogom so učenci ugotovili, da bo zmagal tisti, ki je bolj priljubljen, ne tisti, ki je dober. Na ta način smo prišli do lastnosti, ki želimo, da jih kandidat ima. Te so bile:

– dobro posluša,
– vse zapiše,
– ima dobre ideje,
– je pogumen.

Kmalu zatem se je porodilo vprašanje, kako bomo vedeli, da imajo učenci resnično te lastnosti. Učenci so ugotovili, da se lahko kandidati tudi zlažejo, če jih ne poznamo dobro. Spraševali smo se, kaj lahko naredimo, da bi zmanjšali možnost laganja. Učenci so predlagali, da kandidate izprašamo ter tako oni sami dokažejo (povedo), da imajo te lastnosti, tako da navedejo, kaj so že naredili.

Ko smo končali s pogovori, smo skuhali volilni golaž. Opogumilo se je 8 kandidatov – 5 dečkov in 3 deklice. Po predstavitvi in intervjujih sta bili za šolski parlament izbrani dve deklici, za šolsko skupnost pa deček.

Vsi trije izbrani kandidati so podali tudi končno izjavo o uspešni kandidaturi.

Učenci 5. c

Prvi šolski dan je za vse prvošolčke prav poseben dan, saj 1. septembra prvič sedejo v šolske klopi in postanejo pravi šolarji. Na naši šoli smo letos vpisali tri razrede učenja željnih glavic, in sicer v oddelke a, b in c.
Zjutraj, ko so prišli v šolo, so si skupaj starši ogledali predstavo Uporabi besede in ne pesti, ki so jo zaigrale učenke osmega in devetega razreda pod vodstvom učiteljice mag. Nataše Cotman. Pred tem je na violino zaigral še učenec 9. razreda, Andrej Martin Trpin.
Po predstavi Uporabi besede in ne pesti, ki govori o tem, da vse težave lahko rešimo s pogovorom in ne pretepom, je prvošolčke nagovorila ravnateljica gospa Jasna Korbar, jih lepo pozdravila in jim zaželela veliko sreče na življenjski poti.
Kasneje sta jih nagovorili še učiteljici v prvih razredih Barbara Črnak Rešek, ki je hkrati mentorica šolske skupnosti, in Monika Pogačar. Ko pa so otroci že mislili, da bodo spoznali svoje razredničarke,  sta na oder prišli učiteljica Kristina Škerjanec in njena psička Kala, ki sta pokazali nekaj svojih trikov, nato pa je učiteljica Kristina dodala še nekaj besed o njunem šolskem delu.  
Za tem je zares prišel čas, da prvošolci spoznajo svoje učiteljice, ki so jih pospremile v razrede starše pa smo prepustili predavanju dr. Alberta in Leonide Mrgole.

                                                                                          Veni in Ema

V začetku meseca junija sva se skupaj s prijateljico odločili, da bova nastopali v predstavi za prvošolčke, ki bo prvega septembra v novem šolskem letu. V mesecu juniju smo zato imeli nekaj vaj in se dogovorili, da se dobimo že v času počitnic, konec avgusta. Do takrat smo se morali vsi nastopajoči naučiti besedilo in razmisliti, kako se bomo premikali.

V začetku avgusta smo od učiteljice Nataše Cotman prejele obvestilo o podrobnejših informacijah o času vaj.  Kot bi mignil, je prišel čas vaj.  Po dveh mesecih smo si morali zopet nastaviti  budilke in vstati malo prej. V šoli smo hitro začeli vaditi in iskati najprimernejše kostume. Naše vaje so potekale tako, da smo najprej vadili v razredu, nato pa smo se preselili na oder, kjer smo dobili občutek za delo z mikrofoni in premikanje.

 In tu je bil že prvi september, hitro smo se oblekli v kostume in se odpravili gledališki izkušnji naproti.

Menim, da je predstava odlično uspela, prvošolčki pa so tudi uživali.  Vesela sem, da sem lahko nastopila in se naučila veliko novega.

Katja Osolin

 V teh dneh je na šoli potekalo nacionalno preverjanje znanja za šesto- in devetošolce. In kaj NPZ je?                          

Temeljni cilj NPZ je pridobiti dodatno informacijo o znanju učencev, rezultati pa se uporabljajo za razvoj izobraževanja.
Za osnovnošolce je obvezno preverjanje znanja v devetem razredu osnovne šole. Preverja se znanje slovenskega jezika ali italijanskega oziroma madžarskega jezika na narodno mešanih območjih, matematike in tretjega predmeta, ki ga septembra vsako leto znova določi minister, ki je pristojen za šolstvo.
Dosežek učenca pri NPZ ima formativno funkcijo. Ne vpliva na zaključno oceno, ki jo ima učenec pri pouku določenega predmeta, niti na uspešen zaključek osnovne šole.

Ob koncu 9. razreda dosežki pri NPZ vplivajo na prehod v srednje šole le v primeru, ko ima več kandidatov na spodnji meji v izbirnem postopku enak seštevek zaključnih ocen iz obveznih predmetov 7., 8. in 9. razreda.

To leto so naši devetošolci prvič pisali NPZ, saj ga v šestem razredu niso zaradi korone. Pisanje je potekalo:

• 4.5.: Slovenščina
• 8.5.: Matematika
• 10.5: Angleščina za šestošolce
• 10.5: DKE za devetošolce

Verjamem, da so naši učenci dali vse od sebe in bodo zadovoljni z rezultati.

Sara