Maske – modni dodatek?

Od marca prejšnjega leta nas maske spremljajo na vsakem koraku. Na začetku jih ni bil nihče vesel, danes pa jih nosimo celo kot modni dodatek. Maske so postale del našega vsakdana. Poskusili smo se jih navaditi, kljub temu pa menimo, da so vseeno neprijetne za nošnjo in dihanje.
Imamo  kirurške maske vseh možnih barv in vzorcev, ki so učinkovitejše in prepuščajo več kisika. A kljub temu so maske iz blaga bolj popularne. Na te  maske so mnogi prišili vse možne dodatke (bleščice, kristalčke …). Kot zanimivost naj poveva, da je najdražja maska na svetu narejena iz čisto pravih diamantov in stane kar 8 tisoč evrov.
Maske kot modni dodatek so za svoje ustvarjanje uporabili učenci 4. b-razreda  in postali modni kreatorji. Poglejte, kakšne risbe pisanih mask so nastale.

Neža in Žana

Kulturna dediščina rodi ustvarjalnost

Lukas Ivanič, 1. a

Spomladi narava se zbudi
in mladi ptiček peti se uči.
Takrat sonce nas greje,
ko veter premika veje.
Rože že vse cvetijo
ter otroci se zunaj lovijo.
Žoge po dvoriščih hitijo,
in gledajo zmaje, ki letijo.
(Janez Marinko, 7. a)

Jakob Trupi, 1. a

Spomladi vedno je lepo,
ptice pojo,
rože cveto,
pomladno vreme vedno prisotno bo!
(Val Lange, 8. d)

Nejc Lapornik, 4. a

Velika noč

Ali ima Velika noč rime?
Ja! Ampak ne rime škrbine,
temveč rime bližine!
Velika noč je kot ljubka preča
ali dišeča sveča.
Velika noč se s pirhi veča.
Na Veliko noč vse štima,
kakor se rima,
rima na plima.
Velika noč je kot dobra bolezen,
z imenom ljubezen.
(Andrej Martin Trpin, 6. d)

Jan Zoubek

NARAVNO JE LJUBITI
Ljubezen je sreča,
ki se poraja,
v pomladnih mesecih,
ko narava nastaja.
Takrat sem nemiren,
moj duh je čemeren,
ves sem iz sebe,
kajti čutim ljubezen do sebe.
Narava brsti,
vse okoli mene se vrsti,
po redu cvetijo cvetlice,
ki me ganejo kot meglice.
Stojim sredi trate zelene,
vesel sem,
ker vse je to za mene,
narava me napaja,
zopet sem sredi raja.

(Jon Petrič)

Mina Močan, 3. d
Ema in Simon Osolnik

                   Roža – pomladni cvet, 
od nje postaneš kar precej prevzet,
zaradi nje smo hoteli zimo zavreč’.
(Klemen Jurčevič, 8. d)

Ajda Šivic, 3. b
Zarja Zorec, 1. b

POMLAD

Pomlad je prišla
vsa lepa in bleščeča.
Otroci se veselijo,
saj počitnic si želijo.
Še korone se znebimo,
in v nove sončne dni odhitimo.
Jaz pa želim ti prav uspešno pomlad,
da poletje bo žur prav vsak dan.
(Žiga Crait, 6.a
)

Drevesa

V gozdu združena kot celota,
skupaj so rastlinska ogromna družina,
tuja beseda drevesom samota.
Globoko v zemljo sega korenina,
mogočnega hrasta,
čigar neznana je krošnje višina.

(Matic Surla, 8. a)

Valentina Vodopivec, 4. d
Jernej Marolt, 6. c
Nika Bolta
Lan Klančar, 7. d
Jaša Ljuboja Kužnik, 6. b
Žiga Golob, 7. b

POMLAD

Ko pomlad se prebudi,
zvonček iz zemlje pridrvi.
Trobentica trobi v breg:
»Sonce, preženi ves sneg!«

Že ptiček veselo je pel,
da sonček bi zimo vzel.
Metuljček Cekinček
že mimo leti,
ljubezni in sreče
ti srčno želi.

(Žiga Tome, 7. c)

Rože zacvetijo,
čebele poletijo,
in naznanijo pomlad.

Namesto v šolo veselo,
so nas poslali v karanteno.
Vsi na piknike hitimo,
in prijatelje lovimo.

Prazniki so nas že ujeli,
mi smo celi zardeli.
Sonce nas prebuja vsak dan,
a čebelice še zmeraj niso zlezle v svoj panj.

Šole bo kmalu konec,
a do takrat je še poln lonec,
nimam več dobrih idej,
zato se poslavljam slej ko prej.
(Neja Kolar, 7. d)

Tian Spreitzer, 4. a
Enej Bokan, 8. b
Klara Hauptman

PRIŠLA JE POMLAD

KO ROŽICE ZACVETIJO,
PTICE PRILETIJO.
SONCE SPET ZAČNE SIJATI,
MI PA SE ZUNAJ ZAČNEMO IGRATI.
RADI IGRAMO NOGOMET,
RES SE ZNAMO DOBRO IMET’,
VČASIH GREMO NA SPREHOD,
ROŽICE RES CVETIJO POVSOD.
(VID VESEL, 4. D)

OČE, MAMA, SESTRA, BRAT,
KOMAJ ČAKAJO POMLAD.
POMLAD NAM DAJE ROŽE,
MI PA SONCU MALO KOŽE.

BLIŽA SE VELIKA NOČ,
TO NAM DA DODATNO MOČ.
PIRHI, ŠUNKA IN DVA HRENA,
ZDAJ POTICA JE PEČENA.

ZDAJ JE TU POLETJE,
SLIŠI SE OD MORJA PETJE.
ŽE PRIŠEL BO TISTI DAN,
KO KORONA BO ŠLA STRAN.
(Rubi Štrukelj 6. d)

Tinkara Baloh, 9. a
Aid Ružnić, 6. d
Allegra Vučurević, 8. a
Allegra Vučurević, 8. a

Pilotno e-testiranje programa

Slika na spletni strani: file:///C:/Users/Jasmina/Pictures/NPZ-ikonografike.pdf

V torek, četrtek in petek, (od 23. do 26. marca 2021) je bila računalniška učilnica večino časa zasedena zaradi učencev šestih in devetih razredov. Vsak oddelek posebej je preizkušal program za izvedbo nacionalnega preverjanja znanja, če se slučajno spet zapustimo šolske učilnice in se vrnemo k izobraževanju na daljavo. RIC je želel testirati program in videti, kako gre učencem reševanje NPZ-ja preko računalnika.
Učenci so slabi dve uri izpolnjevali naloge, povezane z matematiko, slovenščino in angleščino. Devetošolci so imeli največ težav pri matematiki. Po 60-ih minutah se je program samodejno zaprl. Na koncu pa jih je čakal še kratek vprašalnik, kako se jim je zdelo tovrstno reševanje. Vse skupaj se ni nanašalo na preverjanje znanja, temveč na težavnost reševanja preko spleta.
Meni se ni zdelo težko, povsem preprosto in razumljivo. Taka oblika pisanja mi je bolj všeč, saj lažje pobrišeš svoj napačen odgovor. Vsa navodila so bila jasna in mislim, da šestim razredom to ne bo delalo težav.

Brina

Tudi mamice praznujejo

Materinski dan je praznik posvečen vsem materam sveta. Praznovanje materinskega dne izvira iz ZDA, kjer ga praznujejo od leta 1910, v Evropo je navada prišla po prvi svetovni vojni. Sprva je bil določen 15. maj, datum so nato spremenili in ga prestavili na 25. marec. A po svetu materinski dan ni vedno na isti datum. Pa si poglejmo, kdaj ga obeležujejo!
V Etiopiji materinski dan praznujejo kar tri dni! Praznovanje priredijo po deževni dobi sredi jeseni, praznik pa je pospremljen s tridnevno pojedino, ki se imenuje Antrosht.
V Paragvaju materinski dan praznujejo 15. maja, isti dan pa praznujejo tudi dan neodvisnosti. Materinski dan se praznuje v čast aktivistki Juani Marìi de Lara, ki je imela ključno vlogo na dogodkih, ki so se odvili 14. maja 1811 in so omogočili neodvisnost države.
V Belgiji praznujejo dva materinska dneva, čeprav se uradno »pravi« materinski dan praznuje drugo nedeljo v maju. V okolišu okoli Antwerpa veliko ljudi materinski dan praznuje 15. avgusta, saj Marijino vnebovzetje smatrajo kot izviren materinski dan, praznik v maju pa kot komercialno različico tega.
Tako v Franciji kot v Nemčiji so za matere velikih družin zaradi nizke rodnosti v preteklosti uvedli sistem nagrajevanja. V Franciji so tako leta 1906 nagradili deset mater, ki so imele po devet otrok, leta 1928 pa so v Franciji namesto materinskega dneva, ki je z vojno prišel iz ZDA, praznovali dan številčnih družin.

Naši učenci niso pozabili na svoje mamice. S prijetnimi presenečenji, ki so jih ustvarili v šoli, so jih zagotovo razveselili.
Učenci 1. a-razreda so za materinski dan pripravili darilca za svoje mamice in jim sporočili, da jih imajo radi, ker:
– skrbijo za njih,
– ker pečejo najboljše sladice,
– ker gredo z njimi na sprehod,
– ker jih čuvajo,
– ker jih imajo preprosto rade,
– ker jim pomagajo pri učenju.

Učiteljici Jana in Barbara sta povedali, da so se učenci zelo potrudili in ob delu uživali. Malo manj pa ob pospravljanju.

Krtki ali učenci 2. c-razreda so na edinstven način sporočili, da je prav vsaka mamica posebna. In mi se z njimi resnično strinjamo.

Učenci 4. b-razreda so v okviru tehniškega dne izdelovali voščilnice za materinski dan. Dogovorili so se, da poleg voščilnice mamice razveselijo s pomočjo pri gospodinjskih opravilih in kakšnim objemom več kot sicer.

Učenci 4. b-razreda in njihove voščilnice za mamice

Personifikacija virusa

Žal je novi virus okužil tudi slovenščino. Pri učenju opisa osebe so učenci opisali gospo Korono in gospoda Covida.

Gospa Korona in gospod Covid sta mož in žena. Menda sta se poročila na Kitajskem. Imata veliko potovalno žilico, zaobšla sta že ves planet Zemljo. Zelo jima je všeč v Italiji in Braziliji.
Po zunanjosti sta mikroskopsko majhne rasti in enostavne zgradbe. Oblečena sta v naravne barve. Za videti res nista nič posebnega. S svojo pojavo ne pritegneta pozornosti, razen, če po svetu hodite z mikroskopom v roki.
Počneta strašne neumnosti. Gospa Korona se vtakne v vsak nos. S svojo pretirano družabnostjo povzročata strah in težave. Pod krinko družabnosti skrivata svojo zlobo. Nimata nobenega smisla za humor. Ves čas mislita na bolezen. Po poklicu sta profesionalna okuževalca ljudi z boleznijo, sta naporna in morilca starejših ljudi. Povzročata vročino, glavobol, slabo počutje. Zato nimata nobenih prijateljev. Njuni hobiji so zbiranje PCR testov. Ne marata zaščitnih mask in policijske ure. Alergična sta tudi na besede: cepivo, razkužilo in osebna razdalja. Seveda imata kot vsa živa bitja tudi lepe lastnosti: otrokom nočeta nič žalega in prisotna želita biti na vseh druženjih.
Učenci 4. b-razreda nimamo nobene želje, da bi ju spoznali. Covid in Korona nista zaželena v našem razredu, saj ne maramo karantene. Naša učiteljica ju je srečala in je potrdila, da sta neprijetna družba.

Izognite se jima, če se morete!

Učenci 4. b