Velika noč

Ali ste vedeli …

… da je velika noč na prvo nedeljo po prvi polni pomladni luni, to je med 22. marcem in 25. aprilom? Ta datum so določili cerkveni dostojanstveniki na velikem zboru leta 325 na podlagi judovskega luninega koledarja.

… da je velika noč največji in najstarejši krščanski praznik, ko se verniki spominjajo Kristusovega vstajenja, s katerim naj bi odrešil svet, že vse od 4. stoletja naprej?

… da veliko noč tudi Slovenci praznujemo že dolga stoletja? Že v 17. stoletju je Valvasor opisoval, kako je videti pravi »kranjski velikonočni žegen«. Ta se od takrat do danes ni kaj dosti spremenil. Po drugi svetovni vojni je bilo praznovanje zaradi spremenjenih družbenih navad potisnjeno v zasebnost družinskega kroga, a kljub temu so ljudje veliko noč še naprej praznovali: nekateri kot veliki krščanski praznik, drugi zgolj kot nereligiozni, pomladni običaj.

… da številni velikonočni običaji izvirajo iz poganskih praznovanj rojstva Zemlje? Ljudstva pred krščanskim obdobjem so vsako pomlad slavila rojstvo mladega sonca, zmago dobrih, svetlih sil nad temnimi. Ljudje so se radostili novega brstenja življenja in prihoda sončnih dni. To pansko praznovanje se navezuje na še starejši judovski praznik (pasho), judovsko veliko noč, ki je spomin na rešitev Izraelcev iz egiptovske sužnosti.

… da so slovenske velikonočne jedi polne simbolov? Potica predstavlja Kristusovo trnovo krono, pirhi so simbol za Kristusove rane in kaplje krvi, hren ponazarja trpljenje in žeblje, s katerimi so pribili Kristusa na križ, meso (pa tudi bel kruh) simbolizira Kristusovo telo, velikonočni zajec naj bi po legendi znesel velikonočno jajce – pirh, pomaranča pa simbolizira gobo, ki so jo namočili s kisom in jo ponudili umirajočemu Kristusu.

… da so jajca postala posebna velikonočna jed že v srednjem veku? Takrat so na veliko noč pri nas in tudi drugod oddajali jajca zemljiškemu gospodu. Tako je bilo do 16. stoletja »velikonočno jajce« le ustrezna dajatev in ne posebna praznična jed. Pravico do prejema jajc so imeli le nekateri meščani, redovniki in reveži. Blagoslovljena jajca pa omenja že Valvasor v svoji znameniti knjigi Slava vojvodine Kranjske iz leta 1689.

… da so znani tudi nekateri običaji v zvezi s pirhi, kot sta sekanje pirhov in turčanje?

… da je pirh tudi »ljubezensko« darilo? Fant pride k dekletu po pisanico, oddolži pa se s pomarančo.

… da nekrščanska simbolika v pirhih vidi zbujajoče se novo življenje? Kakor koklja, ki vali piščeta, s svojo toploto zbuja in spravlja na dan izpod bele jajčne lupine mlado življenje, tako naj bi tudi toplota pomladnega sonca čim prej stopila snežno odejo, ki pokriva zemljo, da bi vzklilo mlado zelenje. Misel na sonce se na nek način izraža tudi v pirhih: najprej so bili rdeči in rumeni, ker ti dve barvi simbolizirata sonce. Bela lupina pomeni zimsko snežno odejo, rdeča ali rumena barva pa naj bi pomenili željo, da bi sonce raztopilo sneg.

… da je simbol velike noči tudi kres? Pogani so netili kresove in s tem častili sonce kot božansko bitje, ki daje luč in toploto ter ohranja življenje na zemlji. V krščanstvu velikonočni kres simbolizira vstalega Kristusa, ki je kot »luč sveta« premagal satana »kneza teme«.

Laura Kočar

1. april – dan norcev

Ali ste vedeli …

… da pravijo, da je prvi april dan vseh norcev?

Izvor tega praznovanja najdemo v rimskem prazniku norcev (kvirinalijah). V zvezi s spomladanskim ekvinokcijem so stari Rimljani praznovali praznik smeha, ki je bil povezan s številnimi obredi; poznali so tudi tekmovanja v pripovedovanju šal. Šalili in norčevali so se tudi med seboj. Tekmovali so, kdo bo bolj duhovit, najbolj neslane šale pa so zbijali iz ljudi drugih krajev in iz tujcev.

… da je šega v naše okolje verjetno prišla iz Nemčije, kjer se prvič omenja leta 1631? K Nemcem je prišla iz Francije, posredno naj bi jo uvedel francoski kralj Karel IX.

… da so se prvotno morale prvoaprilske šale končati, ko je ura odbila poldne? Če se je kdo šalil še po tej uri, je bil v nevarnosti, da sam postane največji norec.

… da so se potegavščine za prvi april tudi pri nas docela udomačile? Nekaterim v veselje, drugim, ki »gredo na led« in ne razumejo šale, pa v jezo.

Luka Hribar

Ko se ptički ženijo

 

ČUDEŽ

(Oton Župančič, Duma, odlomek)

Na Gregorjevo – otec, še veš? – se ptički ženili so,

za šolskim vrtom v mejici gostili se, pili so;

midva preko ceste sva slušala … »Čuješ živ-živ?«

To je »živio« – zdaj starešina je mladi napil.«

In ko razleteli se svatje iz meje so z vršičem,

povlekel si me za rokav in mi rekel, naj iščem.

Pa – s čudom še v srcu in strahoma – v mejo iskat sem šel:

in glej, tam pod grmom, pod gabrovim – majhnih potic,

in sladkega vinca, rožičev in fig, vseh slaščic.

»Pa ne bo jih nazaj več?« – »Ne, to so vse tebi pustili,

kar ti si jim trosil pozimi, so zdaj ti vrnili.

ALI STE VEDELI …

… da je 12. marec datum ženitve ptičkov, ki so se snubili na valentinovo (14. februarja)? Ker se med žgolečimi drobižki najbolj mudi ravno kosu, je na Dolenjskem v rabi pregovor: Če je ob svetem Gregorju breza zelena, so kosi godni že ob svetem Juriju. Premamijo jih tople sapice in omamni vonji narave, začutijo pomlad in ljubezen v zraku ter v sebi.

… da na gregorjevo spustijo v vodo osvetljene ladjice, splave, na katerih so lesene ali kartonaste hišice in cerkvice? Običaj se je usidral v Tržiču na Gorenjskem, Železnikih, Kropi in Kamni Gorici, razširil pa se je tudi drugam in pomeni, da se je začel daljšati dan in da zdaj ne bo več treba delati ob luči. Kroparski kovači so na gregorjevo prenehali z delom v kovačijah in v sprevodu odšli na »ptičjo vohcet«, obrtnikom ni bilo več treba delati ob luči, zato so čevljarji in drugi obrtniki, ki jih je bilo v Tržiču že pred nastankom industrije, v precej razigranem veselju »luč zanesli v vodo«, kar pomeni novo življenje in se noč krajša in dan daljša. Že pred gregorjevim pa so si pripravili za vodo kres.

… da se praznovanje imenuje po papežu Gregorju, ki na ta dan goduje in je eden najimenitnejših cerkvenih učenjakov. Rodil se je okoli l. 540. Proslavil se je s tem, da je uvedel cerkveno petje (gregorijanski koral) in vpeljal koledar, ki ga še danes uporabljamo. Umrl je l. 604. Častili so ga kot prinašalca luči.

… da se je v Beli krajni ohranil običaj, da pod grmovjem iščejo »barilček« in povitičko«, dobrote, ki so jih tja otrokom prinesli hvaležni ptički, saj so jih ti hranili v dolgih zimskih mesecih?

Neža Novak

8. marec – DAN ŽENA

ALI STE VEDELI …

… da je 8. marec spomin na velike ženske demonstracije v ZDA, ki so bile 8. marca 1909? Demonstrantke so zahtevale splošno volilno pravico ter zaščito žensk in otrok. Kot dan mednarodne solidarnosti z ženskami v boju za politično in ekonomsko enakopravnost je bil sprejet na predlog Klare Zetkin na 2. mednarodni konferenci socialistov v Kobenhavnu 13. in 14. avgusta 1910.

 … da so praznik prvič praznovali leta 1911 v Nemčiji, Švici in na Danskem, v Avstro-Ogrski in s tem tudi na Slovenskem? Tu so bila prva zborovanja 19. marca 1911 v Zagorju ob Savi, v Trstu in na Jesenicah.

… da se je praznovanje nadaljevalo v času med obema vojnama, vendar je bilo omenjeno na krog zaposlenih žensk? Po letu 1945 je postalo praznovanje 8. marec v Sloveniji splošno razširjeno v družbi in družini, vključevalo pa je tudi počastitev mater.

Matic Grašič in Andrej Repanšek

Valentinovo – praznik ljubezni

Valentinovo ali praznik sv. Valentina se praznuje 14. februarja. To je tradicionalni dan, ko si v nekaterih kulturah zaljubljenci izkazujejo ljubezen – največkrat s pošiljanjem voščilnic (pogosto anonimnih) in izmenjavo daril. Valentinovo je praznik, ki je najbolj povezan z medsebojno izmenjavo valentinčkov – ljubezenskih pisemc v obliki srca ali krilatega Kupida. Ljudje jih vsako leto pošljejo milijardo, s čimer se praznik uvršča na drugo mesto; zaostaja le še za božičem. Ocenjujemo, da 85 odstotkov vseh valentinčkov kupijo ženske.

Laura Kočar