Zdravo, koristno, zabavno …

 Vsi se zavedamo, da je za polno in kakovostno življenje potrebno dobro poskrbeti za zdravje, uravnoteženo prehrano, zabavo in gibanje.

Učenka Brina Lužar s svojimi nasveti skrbi za svoje sokrajane, prijazno pa bo te nasvete delila tudi nam, osnovnošolcem, za katere bom, da bodo pravočasno objavljeni, poskrbela Neža Krivec.

Veliko zdravja in zabave pri opravljanju nalog vam želimo!

MAREC

JANUAR

PRAZNIČNI DECEMBER

Slika, vredna več kot 1000 besed …  SREČNO VSEM!

NOVEMBER

… ČE ŽELITE ŽIVETI ZDRAVO …

  • Vsak dan pojejte vsaj 3 sadeže.
  • Zunaj na soncu bodite najmanj 15 minut na dan.
  • Za večerjo pojejte majhen obrok, za zajtrk pa velik in zdrav.
  • Vsak dan se morate gibati (PLEZANJE, PLAVANJE, HOJA, KOŠARKA, NOGOMET, ODBOJKA …).

… NAMIG …

  • Če si morate izprazniti želodec, vsak dan namesto kosila, zajtrka in večerje, pojejte banano.
  • Po mastnem obroku (PRŠUT, SIR NA ŽARU …) pojejte nekaj grenkega (GRENIVKA). 

… NALOGA , ČE SI JO UPAŠ OPRAVITI …

Ko ti to uspe, poizkusi še enkrat (2 DNI, 1 TEDEN, 1 MESEC …).

  • En dan ne glej televizije, ne bodi na telefonu in ne igraj računalniških igric. Za zajtrk jej zdrav obrok. Na soncu bodi vsaj 20 min. Eno uro in pol se gibaj (TEK, HOJA, KOŠARKA , PLAVANJE …).

Velika noč

Velika noč je najpomembnejši krščanski praznik. Kristjani se na ta dan spominjamo, kako je Jezus ostal od mrtvih. To je praznik veselja in upanja. Ker zgodovinarji niso morali ugotoviti točnega datuma, je velika noč premakljiv praznik, s tem se premaknejo tudi pust in nekateri drugi krščanski prazniki.

Pred veliko nočjo barvamo pirhe in pripravimo velikonočni zajtrk, čigar hrano prejšnji dan nesemo blagoslovit v cerkev. Tipične velikonočne jedi so: šunka, potica, hren, pirhi in kruh.

Otroški pomen tega praznika je iskanje velikonočnega zajčka in čokoladnih jajčk, ki jih je zajček za njih poskril na vrtu.

Marjetka Rakar

 

ŠPORT – ZDRAVJE – NAČIN ŽIVLJENJA

Različni športi so dobri za naše telo, ker se med športom, ki nam je všeč, sproščajo endorfini. To so hormoni za zdravo in dobro počutje. V krvi se zmanjša količina laktatov, ki so pokazatelji stresa. Zato moramo zbirati šport, ki nam je všeč in ne tistega, ki ga izberejo drugi.

Šport ni vedno za hujšanje, če pa je, potem pa si moramo zadati neke cilje in odločitve. Kdor se ukvarja s športom, ni tako izpostavljen boleznim, depresijam in podobno. Možgani med športom dobijo več kisika, saj se krvni pretok pospeši. Telesna vadba izboljša delovanje vseh organov, pri tem pa se izločajo različni strupi iz telesa.

Šport pripomore k spoznavanju novih prijateljev, vključevanju v skupino, zabavi in spoštovanju športnih pravil. Za otroke, ki so še v vrtcu, ni tako pomembno, da se vključujejo v različne športe, saj se veliko gibljejo zunaj, npr.: na igralih, v gozdu in parku. Žal se večina najstnikov, ko pridejo v srednjo šolo, neha ukvarjati s športom zaradi več učenja in obremenjenosti.

Šport je za najstnike zelo pomemben. Če se ukvarjajo z njim, imajo manj možnosti, da bi zboleli za sladkorno boleznijo in na splošno imajo manj težav z zdravjem, predvsem pa jim krepi samopodobo.

Še moj nasvet za vas: UKVARJAJTE SE S ŠPORTOM, četudi greste vsak dan samo na poluri sprehod. Videli boste, ne bo vam žal!

Jan Žnidarič Zoubek

GREGORJEVO

Dvanajstega marca se ptički ženijo; mi ta dan poznamo pod imenom gregorjevo. Če ne veste ničesar o njem, nič hudega, izvedeli boste več sedaj.

Ko je veljal še stari julijanski koledar, je Gregor Veliki, znan tudi kot prinašalec luči, godoval na prvi pomladni dan. S tem, ko so leta 1582 spremenili koledar iz julijanskega v gregorjevega, se je ta praznik premaknil nazaj, na 12. marec.

V Sloveniji je najbolj veljalo, da se ptički ženijo na gregorjevo, saj je bil to včasih prvi spomladanski dan.

V zavesti ljudi se je praznik ohranil kot začetek pomladi. Dnevi postajajo vse daljši, sončni žarki imajo vedno večjo moč pa tudi rastline se začno prebujati po zimskem mirovanju. Še danes na predvečer gregorjevega ponekod v vodo spuščajo razsvetljene barčice, ki simbolizirajo ‘met luči v vodo’ – gregorčke.

Po starih običajih so se nekoč dekleta prav na gregorjevo še posebno vneto ozirala v nebo. Verjelo se je namreč, da bo prav prva ptica, ki jo bo dekle na ta dan videlo, naznanila, kakšen bo njen mož. V Ljubljani in okolici so bili mnenja, da imajo ptički ta dan gostijo in da na vsakem grmu visi pogačica. Zato so otroci brskali po grmovju in iskali ptičjo gostijo. Včasih so jim starejši celo kaj pustili skrito v grmu.

V današnjem času je gregorjevemu podoben praznik, ki ga 14. 2. slavijo zaljubljenci – to je valentinovo. Razlike med njima se kažejo v mesecu praznovanja, razširjenosti po svetu, saj je zibelka valentinovega Francija in Anglija, mediji več pozornosti namenjajo slednjemu, potrošniki kupujejo različna darilca in s tem podpirajo širjenje praznika zaljubljencev. Gregorjevo pa je ostalo prisotno le na slovenskih tleh, močno živi v ljudskem izročilu, žal pa pri mladini počasi izginja v pozabo.

Klara Hauptman in Kaja Mencin