9. Mlada pesniška olimpijada

Učenci 7. a-razreda so svojo kreativnost zlili v nekaj pesmi na temo Stopimo skupaj v boju proti onesnaževanju in uničevanju našega prekrasnega planeta Zemlje. Vse skupaj je potekalo v okviru 9. Mlade pesniške olimpijade, kjer je strokovna komisija izbrala najboljšo osnovnošolsko pesem. Nagrajena ni bil nobena pesem, pesmi Allegre, Klemna in Hane Re so izstopale po kvaliteti in dobile priznanja. Učence je spodbujala in podpirala mentorica Tanja Kastelic.

STOPIMO SKUPAJ! (Allegra)

Ko stopiš ven, vidiš drevesa,

pogledaš gor, vidiš nebesa,

še malo hodiš, vidiš pekarno,

se še malo ozreš in vidiš tovarno. 

Včasih si v zraku zavohal rože,

vsak meter na Antarktiki zagledal mrože,

a zdaj več drevo nima svoje kože. 

Delamo vojno med ljudmi in naravo,

kjer narava zgublja svojo stavo,

stavo za lepo okolje,

saj smeti se po svetu razlivajo kot olje. 

Nastajajo smetišni otoki, otočja,

v politiki so to zdaj velika področja,

a tam nobenemu ne smeš verjeti,

saj so bolj zavzeti za denar kot za naravo,

vsi pa sarkastično mislimo: »Bravo«. 

Zato stopimo skupaj,

da rešimo naše darove,

da rešimo ribe, orle in sove,

da rešimo nas pred nami,

saj si luknjo kopljemo sami!


ČE VSI LJUDJE ZEMLJE BI SKUPAJ STOPILI (Hana Re)

Če vsi ljudje Zemlje bi skupaj stopili,

marsikaj bi lahko spremenili.

Živali s kopnega, morja in zraka,

vse preživijo še komaj do mraka.

Zatikajo v odvržene se plastične vrečke,

slamice, plastiko, tudi odmečke.

Sekamo drevje, uničujemo vode,

podtalnica polna je naše tegobe.

Od Zemlje dobimo vse, kar si želimo,

plodove, sadove in prst rodovitno.

Naravi odvzemamo, vrnemo nič,

skrbimo le zase, za poln vina polič.

Skrbi nas samo še denar in zlato,

za drugo nam žal mar ni,

oh, kdaj nam že bo?

Če vsi ljudje Zemlje bi skupaj stopili,

morda bi uspelo, morda bi dosegli to,

kar želi si večina sveta,

da Zemlja bi zopet čista bila.     


STOPIMO SKUPAJ! (Klemen)

Že od nekdaj človeka povezuje narava,

ponuja nam dobroto, ki pogosto je obrana,

a dandanes svetu pomembna je le slava,

svet zdi se le še kot republika banana. 

Drevesa ječijo, človeški ogenj jih mori,

vse živali človek iz gozda ven podi.

Sploh kaj še lahko bi naredili mi,

sploh kaj še lahko se spremeni? 

Plastika že vsepovsod smrdi,

izza sveta kot maslo iz ušes moli.

Ali ukinitev zdaj, res sploh še kaj pomaga,

ali se cel svet pred nami pokopava?

 

Zato stopimo skupaj vsi!

Zbrali in uredili Brina in Zala