Dedek je šel po gozdu, za njim je tekel psiček. Med potjo je izgubil rokavico. Teče mimo miška, zagleda rokavičko, zleze vanjo in reče: »Oh! To bo domek moj!«

Nato priskaklja, skok, skok, skok, žaba in povpraša: »Kdo stanuje v rokavički?« »Jaz, Mala miška. Kdo si pa ti?« »Jaz sem žabica Skokica. Vzemi še mene k sebi.« »Kar pridi.« Tako sta se obe naselili v rokavički. Mimo priskaklja zajček. Zagleda rokavičko in vpraša: »Hej, hej! Kdo stanuje v rokavički?« »Jaz, Mala miška in žabica Skokica. Kdo si pa ti?« »Jaz sem zajček Dolgouhec. Sprejmita še mene k sebi.« »Kar pridi.« Zdaj so že trije stanovali v rokavički. Priteče lisica. »Kdo stanuje v rokavički?« »Jaz, Mala miška, žabica Skokica in zajček Dolgouhec. Kdo si pa ti?« »Jaz sem lisica Zvitorepka. Sprejmite še mene k sebi.« »Kar pridi.« Zdaj so že štirje domovali v rokavički. Pridirja volk. Ustavi se pred rokavičko in vpraša. »Kdo stanuje v rokavički?« »Jaz, Mala miška, žabica Skokica, zajček Dolgouhec in lisica Zvitorepka. Kdo si pa ti?« »Jaz sem volk Požeruh. Sprejmite še mene.« »Kar pridi.« In zleze še volk v rokavičko. Zdaj jih je že pet, nakar jo primaha merjasec. »Kdo stanuje v rokavički?« »Jaz, Mala miška, žabica Skokica, zajček Dolgouhec, lisica Zvitorepka in volk Požeruh. Kdo si pa ti?« »Jaz sem merjasec Dolgorilec. Vzemite še mene k sebi.« Prava pokora! Vsak bi rad v rokavičko. »Saj ne boš mogel noter.« »Bom že kako. Kar pustite me.« »No, naj bo. Poskusi.« Še merjasec je zlezel v rokavičko. Zdaj jih je bilo že šest. Tako so bili na tesnem, da se niti ganiti niso mogli. Nenadoma so začele pokati veje. Iz gošče je prilomastil medved in zarjovel: »Kdo stanuje v rokavički?« »Jaz, Mala miška, žabica Skokica, zajček Dolgouhec, lisica Zvitorepka, volk Požeruh in merjasec Dolgorilec. Kdo si pa ti?« »Ho, ho! Nekam precej vas je! Jaz sem medved Kosmatinec. Sprejmite še mene k sebi.« »Kako neki prijatelj? Saj smo že mi hudo na tesnem.« »Bo že kako.« »No, pa zlezi, ampak previdno.« In zleze še medved v rokavičko. Bilo jih je sedem in rokavička je bila tako natlačena, da je kar pokala po šivih.

Doma je dedek hotel natakniti še drugo rokavičko. Išče, išče, rokavičke nikjer. In se je vrnil, da bi jo poiskal. Psiček je stekel naprej. Teče, teče in vidi, rokavička leži na tleh in miga, kakor da je živa, psiček pa hov hov hov! Živali so se prestrašile, planile iz rokavičke in zbežale, da so se jim pete kar bliskale. Dedek je prišel in na tleh zagledal svojo rokavičko. Oh, kako je bil vesel!

Spravil jo je v žep in nikoli ni izvedel, kaj se je godilo medtem.

Laura Kočar